Zaključna ekskurzija za učence 7. razreda

V petek, 2. junija 2023, smo se učenci 7. razreda v okviru zadnjega tehniškega dne odpravili na zaključno ekskurzijo v Ribnico.

Zjutraj smo se že ob pol sedmi uri zbrali na parkirišču pod gradom in se petnajst minut kasneje odpravili proti Ribnici. Pot je bila res dolga, a smo po približno treh urah vožnje z vmesnim postankom prispeli na cilj.

Najprej smo se sprehodili po dvorišču gradu Ribnica in se fotografirali ob znamenitem francoskem mostu, nato pa se odpravili v Rokodelski center Ribnica. Tam so nas pričakale gospe, ki so nam na povedale nekaj zanimivosti o Rokodelskem centru. Razdelili smo se v dve skupini, nato pa se odpravili na delavnice pletenja košar iz vrbovega šibja in leskovih viter. Nastale so res lepe, kvalitetne in uporabne košarice, ki smo jih lahko odnesli domov. Po končanih delavnicah smo raziskali trgovino s spominki in suho robo, kjer je vsak zase našel kaj uporabnega.

Sledil je ogled razstave raznih rokodelskih pripomočkov, nekaj besed pa smo posvetili tudi lončarstvu. Razstava je bila zelo zanimivo pripravljena in je zbudila naše zanimanje.

Sledil je voden sprehod do gradu. Odpravili smo se mimo grajskega, francoskega in šuštarskega mostu. Med potjo je gospa vodička povedala nekaj besed o zgodovini gradu in same Ribice. Omenila je, da je bil v preteklosti grad zavarovan z vodo oz. vodnim jarkom, ki je še danes na istem mestu. V preteklosti je grad tudi zagorel in ostal je le grajski stolp, ostali del pa so morali obnoviti. Slišali smo tudi legendo o tem, kako je nastala Ribnica. Sedanja Ribniška dolina je bila nekoč ogromno jezero. V njem je bilo veliko rib, velikih in majhnih. Med njimi je živela tudi zlata ribica, ki je bila prava krasotica. V Veliki gori je takrat živel velikan, ki je podnevi je spal, ponoči pa hodil lovit ribe na jezero. Zlata ribica mu je pri lovu pomagala, s tem da je svetila. Ker v Suhi krajini ni bilo tekoče vode, so ljudje hodili k jezeru ponjo. Nekoč, ko so prišli vodo zajemat, so z njo zajeli tudi zlato ribico in jo vrgli med kamenje, kjer je okamnela. Ko se je velikan zbudil in šel lovit, pa zlate ribice ni bilo. Poskušal jo je najti, a ker mu ni uspelo, se je zelo razjezil, začel lomiti kamenje in jih metal v jezero. Izruval je vse, kar mu je prišlo pod roke. V jezeru so nastale velike luknje, kamor je odtekla voda, jezero je izginilo, na dnu pa je ostalo mnogo rib, po katere so hodili ljudje iz vseh krajev, zato je ta kraj dobil ime Ribnica. V spomin na ta dogodek ima Ribnica še danes v svojem grbu ribo.

Ekskurzijo je nato “začarala” razstava čarovnic, ki se nahaja v grajskem stolpu. Bila je zelo zanimiva in kar malo srhljiva. Pred ogledom nam je gospa povedala tudi nekaj o ribniških čarovniških procesih in sežiganju čarovnic na grmadi. Med ogledom razstave smo lahko čutili “duha čarovnije”, saj smo lahko videli replike mučilnih naprav in originalnega zapisnika čarovniškega procesa iz leta 1701. Prisluhnili smo lahko celo zvočnemu posnetku procesa, ki so ga pripravili pred nekaj leti.

Sama moram reči, da so me navdušili tudi vrtovi za in pred gradom, ker so bili pravljično cvetoči in zeleni. Po ogledu razstav in delavnic nam je že vsem pošteno zakrulilo v želodcih, zato smo se počasi odpravili na avtobus, ki nas je popeljal do Ljubljane, kjer smo se ustavili na kosilu.

Po odličnem kosilu smo se počasi odpravili proti domu in okoli pete ure prispeli na Ptuj. Ribnica je mogoče res majhen kraj, ampak se ga splača ogledati, saj je poln čudovitih znamenitosti in pa doživetij … Imeli smo se res lepo in že komaj čakamo na naslednjo ekskurzijo.

Zapisala: Pia Peršuh, 7. b

(Skupno 366 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost