Dan invalidov (3. 12. 2012)

Avtor: PeterM · Objavljeno 4. 12. 2012 · Posodobljeno 9. 12. 2014

3. DECEMBER – MEDNARDNI DAN INVALIDOV

Generalna skupščina Združenih narodov je mednarodni dan invalidov razglasila pred 19 leti, z namenom, da bi spodbudila razumevanje problematike povezane z invalidnostjo.

Spoštovanje, strpnost, sprejetost in solidarnost do oseb, ki so družbeno zaznamovane kot drugačne, so vrednote, ki jih spodbujamo in razvijamo na področju vzgojnega delovanja naše šole. V ta namen organiziramo različna srečanja, delavnice in prireditve.

Na naši šoli ob mednarodnem dnevu invalidov vsako leto, sedaj že sedmo leto organiziramo različne kulturne ali športne prireditve. Tako smo se že seznanili z mnogimi različnimi vrstami in kategorijami invalidnosti. Obiskale in predstavile so se nam različne invalidne skupine, in sicer:

Mojca Pichler, mlada pesnica in njena pesniška zbirka, uporabnica VDC Sonček – Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož (dec. 2006)
dramska skupina uporabnikov VDC Sonček – Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož (dec. 2007)
folklorna skupina uporabnikov VDC Sožitje Ptuj (dec. 2008)
glasbeno-plesna skupina učencev iz osnovne šole s prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka Ptuj (dec. 2009)
dramsko-lutkovna skupina uporabnikov ZUDV Dornava (dec. 2010)
Društvo za šport invalidov MOST (dec. 2011)

Letos smo v goste povabili člane Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor. S kulturnim programom in znakovnim jezikom so nam predstavili svet tišine. Preko medsebojnega druženja so se učenci seznanili še z eno vrsto in obliko invalidnosti-gluhoto.

Preko medsebojnega druženja spoznavamo, da so osebe s posebnimi potrebami ne glede na vrsto in stopnjo invalidnosti zmožne aktivnega vključevanja in delovanja na vseh področjih družbenega življenja.

To šolsko leto smo se tudi aktivno vključili v dogajanja, ki mlade spodbujajo k razmišljanju o invalidnosti. Skupina naših učencev prostovoljcev je v mesecu septembru sodelovala na Dnevu odprtih vrat v VDC Sonček. Sodelovali smo tudi v vseslovenski Pedagoški akciji za leto 2012, ki jo izvaja Zveza delovnih invalidov Slovenije in Medobčinsko društvo Ptuj. V okviru omenjene akcije smo obravnavali teme o invalidnosti, mladosti in starosti. O tem so učenci tudi likovno in literarno ustvarjali.

Prav tako smo ponosni in veseli, da je Mestna občina Ptuj pridobila listino Občina po meri invalidov, kar tudi nas osnovne šole zavezuje, da vzgajamo in spodbujamo učence k sprejemanju, strpnosti in solidarnosti do oseb, ki potrebujejo drugačne oblike pomoči. Invalidne osebe imajo tako kot vsi drugi, pravico do človekovega dostojanstva, samostojnega življenja ter sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja. Nam je dana možnost, da jim pri tem lahko pomagamo.

Helena Ocvirk, spec.ped.

Učenci so napisali:

SLEPA DEKLICA

Živela je deklica
mojih let,
žalostno zrla
pred sebe je v svet.

Imela je lepe
modre oči,
v njih ni svetlobe,
le tema živi.

Ni videla sonca,
povsod le tema,
ker je slepa bila.

Nika Urek, 3.a

INVALID

Invalidi hodijo z berglami in se vozijo z invalidskimi vozički.
Invalidi potrebujejo pomoč drugih.
Invalidi se težko gibajo.
Invalidi imajo težave s telesom.
Invalidi imajo težave z zunanjimi ali notranjimi organi.
Zdravniki se trudijo, da bi bilo invalidov čim manj.
Moj ati je tudi invalid.
Invalide je potrebno spoštovati in jim moramo pomagati.

Tomi Kolar, 3.b

DRUGAČNI MED NAMI IN Z NAMI

Del počitnic sem preživela v Izoli. To je staro obmorsko mesto z lepo urejenimi plažami. Najlepša je namenjena ljudem s posebnimi potrebami. Tam sem prvič srečala toliko drugačnih ljudi. Nekateri so pri hoji potrebovali pomoč, drugi bergle, veliko pa se jih je vozilo z invalidskimi vozički. V začetku so se mi smilili. Kaj hitro sem videla, da se radi kopajo in igrajo v vodi. Veliko so se smejali in lizali sladoled. Nič niso bili drugačni od nas. Le vsak je prenašal svojo nesrečo ali bolezen. In to pogumno.

Klara Krasnič, 3.b

MOJ PRIJATELJ JE DRUGAČEN

Invalidom moramo pomagati. Jaz poznam fantka, ki ima obe nogici zviti. Takšen se je rodil. Že velikokrat je šel na operacije. Ko sem bila pri njemu na obisku, je imel v nogicah veliko železnih palčk. Bil je na otroškem invalidskem vozičku. Skupaj sva se igrala. Jaz sem mu dajala igračke. Ko je bil žejen, sem mu dala sok. Upam, da bo tudi on nekoč hodil.

Alin Zadravec, 3.b

MOJA PRABABICA

Oma živi v Mariboru in je sladkorni bolnik. Letos so ji amputirali nogo. V bolnišnici je bila štiri mesece. Nato je bila še šest tednov v rehabilitacijskem centru Soča. Tam je dobila protezo. Nato je nekaj časa živela pri hčeri. Zdaj se trudi normalno živeti. Spet je v svojem stanovanju. Sama si kuha, pero perilo in pospravlja. Sama se tudi že z berglami odpravi v trgovino.

Ivana Šmigoc, 3.b

INVALIDI

Invalidi so tisti, ki so na vozičkih in na berglah. Hodijo pa tudi po mestu, zato jim je treba pomagati. Imamo tudi take invalide, ki so v posteljah in jih je tudi treba spoštovati. Imam pa tudi takšnega sošolca, ki malo težje hodi. Imam tudi dedija, ki ima bergle.

Mojca Pulko, 3.b

STAROST

Starost je modrost,
ne pa »norost«.
Če prav pozabljaš
dosti stvari,
a nikoli ne pozabiš
kaj v srcu ti leži.

Sem star kolesar,
bil sem tudi mesar,
a sem bil prestar,
da bi službo nadaljeval.

Vesel sem,
kaj sem doživel
in sem vesel,
da sem marsikaj
lepega preživel.

Špela Hrnčič, 5.b

MLADI IMAJO MOČ, STARI PA MODROST

Mladi, stari, mladi, stari,
otroci jih imamo radi!
Stari, mladi, stari, mladi,
vsi se imamo radi!

Moč, modrost, moč, modrost,
nihče nima rad starost!
Modrost, moč, modrost, moč,
vsak bi rad imel mladost!

Moč, modrost, mladi, stari,
vsi se skupaj imamo radi !!!

Sara Rosalia Gutschi, 5.a

KJE JE MLADOST IN STAROST