Jezik žiraf in volkov
Besede, kako pomemben del našega življenja so. Kako bi komunicirali brez besed? Tudi v šoli veliko delamo na tem, da se naš besedni zaklad iz dneva v dan bogati in širi. Eden izmed pomembnih ciljev pa je tudi, da spodbujamo in učimo kako spoštljivo komunicirati. Besede niso le skupki črk oziroma glasov, besede lahko razveselijo, spodbudijo, opogumljajo; lahko pa bolijo, žalostijo, razvrednotijo, ustrahujejo, prizadenejo.
V času Popoldanskih dogodivščin imamo na voljo čas, da se posvetimo tudi tovrstni tematiki. Z učenci smo se pogovorili o tem, da obstaja jezik žiraf in volkov, da jezik žiraf razveseljuje, spodbuja, opogumlja, poboža, da je bivanje med ljudmi, ki uporabljajo jezik žiraf prijetno. Kadar pa uporabljamo jezik volkov, koga užalimo, prestrašimo, ustrahujemo, užalostimo . . .
Na nas je, kateri jezik bomo uporabljali, naučili smo se, da lahko jezik žiraf uporabimo tudi kadar sporočamo, da nas kaj moti, da smo jezni, da nismo zadovoljni. Pomembna sta ton in izbira besed. Najlažje vemo, kako ubesediti določene stavke tako, da se vprašamo kako bi si sami želeli biti nagovorjeni.
Pozorni moramo biti na to, kakšen jezik uporabljamo, ga prepoznati in se nenehno truditi, da se sami ne ujamemo pri uporabi jezika volkov, kar ni vedno lahko, ne za otroke in ne za odrasle. Vendar se izplača potruditi. V kolikor se bomo trudili prav vsi, lahko iskreno rečemo, da skupaj gradimo boljši svet.
Da bi se naučili jezik žiraf in volkov prepoznati in v čim večji meri uporabljati jezik žiraf, smo v Popoldanskih dogodivščinah izdelali poseben prostor. Na plakat, pod volkove, bomo učenci s križcem označili kdaj smo prepoznali, da je nekdo z nami govoril v jeziku volkov, pod žirafe pa s kljukico, kdaj je nekdo z nami govoril v jeziku žiraf. Volkove in žirafe smo izdelali sami, naša želja pa je, da bo sčasoma na plakatu premalo prostora za kljukice in bomo morda, volkove lahko kar odstranili.
